Svetovni dan odpornosti turizma: gradnja močnejše in bolj zelene prihodnosti potovanj

Vsako leto, 17. februarja, mednarodna skupnost obeležuje svetovni dan odpornosti turizma, pobudo Združenih narodov, namenjeno krepitvi sposobnosti turističnega sektorja, da se spopade s krizami, se prilagodi spremembam in si trajnostno opomore.

Ta praznik, ki ga je leta 2014 ustanovila Generalna skupščina Združenih narodov, poudarja preprosto, a močno sporočilo: turizem ne sme le rasti – mora tudi vztrajati. V svetu, ki ga oblikujejo podnebne spremembe, globalne zdravstvene krize, gospodarska nestabilnost in geopolitične napetosti, odpornost ni več neobvezna; je temeljna za preživetje in dolgoročno trajnost sektorja.

Zakaj je odpornost turizma zdaj pomembnejša kot kdaj koli prej?

Turizem je ena najbolj povezanih panog na svetu. Poganja lokalna gospodarstva, ohranja milijone delovnih mest in spodbuja medkulturni dialog. Vendar pa so zadnja leta pokazala, kako ranljivi so lahko turistični sistemi, ko se soočajo z globalnimi pretresi.

Pandemija COVID-19 je pokazala, kako hitro se lahko potovanja ustavijo. Hkrati ekstremni vremenski dogodki, dvig morske gladine, izguba biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov vse bolj ogrožajo destinacije po vsem svetu. Za številne regije, zlasti obalna območja in podeželske skupnosti, turizem ni le panoga, temveč je rešilna bilka.

Odpornost v turizmu pomeni:

Pripravljenost – imeti vzpostavljene strategije za krizno upravljanje.

Prilagodljivost – diverzifikacijo turističnih produktov in trgov.

Trajnost – vključevanje okoljske odgovornosti v vsako fazo razvoja.

Opolnomočenje skupnosti – zagotavljanje, da lokalni deležniki oblikujejo prihodnost turizma.

Namesto da bi se osredotočali zgolj na okrevanje po motnjah, Svetovni dan odpornosti turizma spodbuja proaktiven pristop: gradnjo turističnih sistemov, ki lahko predvidijo izzive in se odgovorno razvijajo.

Od okrevanja do regeneracije

Odpornost ne pomeni vrnitve k »običajnemu poslovanju«. Gre za preoblikovanje turizma v gonilno silo trajnostnega razvoja in podnebnih ukrepov.

To je tesno usklajeno z globalnimi ambicijami Združenih narodov, ki so leto 2030 razglasili za mednarodno leto trajnostnega in odpornega turizma. Cilj je jasen: turizem mora pomembno prispevati k blaženju podnebnih sprememb, varstvu biotske raznovrstnosti in vključujoči gospodarski rasti.

Odporni turistični sistemi dajejo prednost:

• nizkoogljični infrastrukturi in energetski učinkovitosti,

• praksam krožnega gospodarstva za zmanjšanje odpadkov,

• naravnim rešitvam, ki varujejo ekosisteme,

• digitalnim inovacijam, ki povečujejo učinkovitost in pripravljenost,

• sodelovanju med vladami, podjetji, akademskimi krogi in civilno družbo.

  
  

V tem kontekstu trajnost postaja hrbtenica odpornosti.

Vloga trajnostnih inovacij

Pri GreenHostu odpornost ni abstrakten koncept – je vodilno načelo. Prehod na bolj zelene in odgovorne turistične modele zahteva inovacije, sodelovanje in merljivi vplivi.

Projekti, ki spodbujajo trajnostne rešitve za gostovanje, ekološko certificiranje, učinkovito rabo virov in pobude za turizem, ki temelji na skupnosti, neposredno prispevajo k agendi odpornosti. Z zmanjševanjem okoljskega odtisa in podporo lokalnim gospodarstvom takšne pobude pomagajo destinacijam, da prenesejo tako gospodarske kot okoljske pritiske.

Turizem, ki spoštuje ekosisteme, opolnomoča skupnosti in sprejema inovacije, je bolje opremljen za premagovanje negotovosti. Odporne destinacije niso le varnejše naložbe, so privlačnejše za vse bolj ozaveščene popotnike.

Ob obeleževanju svetovnega dneva odpornosti turizma se spominjamo, da prihodnost potovanj ni le v rasti, temveč tudi v moči, prilagodljivosti in trajnosti. S sodelovanjem in inovacijami lahko turizem še naprej ostaja gonilna sila za gospodarske priložnosti, kulturno izmenjavo in okoljsko skrb – tudi ob soočanju z globalnimi izzivi.

Odporen turistični sektor ni le pripravljen na jutri, pač pa pomaga oblikovati boljši jutri.