UPORABA GEOTERMALNE ENERGIJE ZA BOLJ TRAJNOSTNO PRIHODNOST

Uvod

Devet dijakov SŠGT Maribor je od 13. junija do 4. julija 2026 opravljalo tritedensko prakso Erasmus+ v hotelih in restavracijah v Reykjaviku na Islandiji. 25. junija, 2026 smo obiskali geotermalno elektrarno Hellisheiði, ki je od Reykjavika oddaljena približno eno uro vožnje. Obisk je bil izjemno zanimiv in poučen, saj v Sloveniji takšnih geotermalnih elektrarn nimamo. To je bila odlična priložnost, da smo si delovanje tovrstne elektrarne ogledali od blizu.

Zakaj so geotermalne elektrarne na Islandiji pomembne?

Geotermalna elektrarna Hellisheiði oskrbuje skoraj celoten Reykjavik z vročo vodo in okolju prijazno energijo. Kar 40 % pridobljene energije je namenjene proizvodnji električne energije, 43 % ogrevanju prostorov, 4 % oskrbi bazenov in kopališč, 9 % kmetijstvu, akvakulturi in industriji, preostalih 4 % pa drugim namenom.

Geotermalna elektrarna Hellisheiði ima šest visokotlačnih in eno nizkotlačno turbino. Vroča para iz vrtin poganja turbine, ki se vrtijo s približno 3000 obratov na minuto. Gred turbine je povezana z generatorjem, ki proizvaja električno energijo.

Kako raztopijo nevarne pline, kot je CO₂?

Posebnost elektrarne je, da se plini, ki nastanejo pri pridobivanju geotermalne energije, raztopijo v odpadni vodi elektrarne in se nato ponovno vbrizgajo globoko v zemljo. Ogljikov dioksid predstavlja približno 0,3 % geotermalnih tekočin, ki prihajajo v elektrarno. Ko ga zmešajo z vodo – podobno kot nastaja mineralna voda – in ga vbrizgajo v bazaltno kamnino, se kemično pretvori v kamnino oziroma mineral kalcit. Vodikov sulfid pa se spremeni v pirit, ki ga zaradi podobnosti z zlatom pogosto imenujemo tudi »mačje zlato«.

Zaključek

Obisk geotermalne elektrarne Hellisheiði nam je pokazal, kako lahko geotermalna energija zagotavlja zanesljiv in okolju prijazen vir električne energije ter toplote. Spoznali smo, da sodobna tehnologija omogoča ne le proizvodnjo čiste energije, temveč tudi zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida z njegovim varnim shranjevanjem pod zemeljskim površjem. Ta izkušnja nam je pomagala bolje razumeti pomen obnovljivih virov energije pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Čeprav geotermalna energija ni na voljo povsod, bi morala vsaka država čim bolje izkoristiti svoje naravne obnovljive vire energije, da bi zmanjšala svoj ogljični odtis in prispevala k varovanju okolja. Naložbe v trajnostne energetske rešitve danes bodo pripomogle k čistejši, bolj zdravi in varnejši prihodnosti za prihodnje generacije.